Večina golfistov se je čudila, ko je na zelenicah najstarejšega igrišča opazila osamljenega igralca.

Bary, navdušen golfist, je podobno kot nekaj ostalih srečnežev, ki so igrali v idealnih pogojih brez vetra, užival na zelenicah. Do osmega udarjališča je igral sam, potem pa je sklenil, da se bo pridružil dvojici, ki je igrala pred njim.

Mož in žena sta bila presenečena, ko sta videla, da ju je dohitel osamljeni golfist. Seveda, saj je bilo na tako cenjenem igrišču izredno težko dobiti štartni čas. Nekaj časa so tako igrali, potem pa se je žena vendarle opogumila in vprašala soigralca:

"Veste, v bistvu to ni moja stvar, ampak kako to, da ste se na igrišče odpravili sami, če pa ste imeli možnost povabiti v igralno skupino še koga?"

Nagovorjeni je resno odgovoril:

"Veste, z ženo sva vsako leto enkrat igrala tule. Danes sva imela rezerviran štartni čas, toda ona je prej umrla. Sam pa igram v njen spomin."

"Oh, moje sožalje," je odvrnila sogovornica.

"Pa kako žalostno, da se vam ni hotel pridružiti nobeden od prijateljev."   

"Ne, ne," je odvrnil Bary. "Veste, vsi znanci so na njenem pogrebu."